Enotni predpisi v zvezi s homologacijo koles
Pravilnik št. 124 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi v zvezi s homologacijo koles za osebne avtomobile in njihove priklopnike
1. PODROČJE UPORABE
Ta pravilnik zajema nova nadomestna kolesa, oblikovana za vozila kategorij M1, M1G, O1 in O2 1/.
Ne uporablja se za kolesa, ki so del originalne opreme, ali nadomestna kolesa proizvajalca vozila, kot so opredeljena v odstavkih 2.3 in 2.4.1. Ne uporablja se za „posebna kolesa“ iz odstavka 2.5, za katera še vedno velja nacionalna homologacija.
Ta pravilnik vsebuje zahteve za proizvodnjo in vgradnjo koles.
2. OPREDELITVE
V tem pravilniku:
2.1 „kolo“ pomeni vrteči se nosilec bremena med pnevmatiko in osjo. Običajno je sestavljeno iz dveh glavnih delov:
(a) platišča,
(b) skledaste stojine (disk kolesa).
Platišče in disk kolesa sta lahko vgrajena, trajno pritrjena ali odstranljiva.
2.1.1 „Diskasto kolo“ pomeni trajno kombinacijo platišča in diska kolesa.
2.1.2 „Kolo s snemljivim platiščem“ pomeni kolo, pri katerem je snemljivo platišče pritrjeno na disk kolesa.
2.1.3 „Platišče“ pomeni del kolesa, na katerega je pritrjena in s katerim je podprta pnevmatika.
2.1.4 „Disk kolesa“ pomeni del kolesa, ki je podporni del med osjo in platiščem.
2.2 „Tip kolesa“ pomeni kolo, ki se bistveno ne razlikuje glede na:
2.2.1. proizvajalca kolesa,
2.2.2. oznako velikosti kolesa ali platišča (v skladu s standardom ISO 3911:1998),
2.2.3 materiale za izdelavo,
2.2.4 izvrtine za pritrjevanje koles,
2.2.5 največjo nosilnost,
2.2.6 priporočeni največji tlak v pnevmatiki,
2.2.7 način proizvodnje (varjenje, kovanje, vlivanje …)
2.3 „Kolesa, ki so del originalne opreme,“ pomeni kolesa, ki jih lahko proizvajalec vozila vgradi na model vozila med proizvodnjo vozila.
2.4 „Nadomestna kolesa“ pomeni kolesa, ki so namenjena zamenjavi koles, ki so del originalne opreme, med življenjsko dobo vozila. Nadomestna kolesa lahko spadajo v eno od naslednjih kategorij:
2.4.1 „nadomestna kolesa proizvajalca vozila“, ki so kolesa, ki jih dobavlja proizvajalec vozila;
2.4.2 „identična nadomestna kolesa“, ki so kolesa, izdelana z uporabo enake proizvodne opreme in materiala, kot se uporablja za nadomestna kolesa, ki jih dobavlja proizvajalec vozila. Od nadomestnih koles proizvajalca vozila se razlikujejo le po tem, da na njih ni blagovnih znamk proizvajalca vozila in številke sestavnega dela;
2.4.3 „replike nadomestnih koles“, ki so kolesa, ki so dvojniki nadomestnih koles proizvajalca vozila, vendar jih izdeluje proizvajalec, ki ni dobavitelj proizvajalca vozila. Glede na sestavo (osnovni obris, dimenzije, globina vtiskovanja platišča, vrsta in kakovost materiala itd.) in življenjsko dobo v celoti ustrezajo nadomestnim kolesom proizvajalca vozila;
2.4.4 „vzorčna nadomestna kolesa“, ki so kolesa, ki jih izdeluje proizvajalec, ki ni dobavitelj proizvajalca vozila. Glede na sestavo, globino vtiskovanja platišča, premer delilnega kroga pritrdilnih elementov kolesa, označen na platišču, in premer za namestitev distančnika ustrezajo kolesom, ki so del originalne opreme, obris kolesa, material ipd. pa so lahko različni.
2.5 „Posebna kolesa“ pomeni kolesa, ki niso kolesa, ki so del originalne opreme, in ne izpolnjujejo meril za kolesa iz odstavka 2.4 (na primer kolesa z drugačno širino ali premerom platišča).
2.6 „Globina vtiskovanja platišča“ pomeni razdaljo med naležno ploskvijo skledaste stojine (diska kolesa) in sredinsko črto platišča (ta razdalja je lahko pozitivna, kot je prikazano na sliki 1 spodaj, nič ali negativna).
Slika 1
2.7 „Dinamični polmer“ pomeni dinamično obremenjen polmer, ki je opredeljen kot teoretični kotalni obseg, deljen z 2, največje pnevmatike na kolesu, ki jo določi proizvajalec kolesa.
2.8 „Mednarodni standardi za pnevmatike in platišča“ pomeni dokumente v zvezi s standardizacijo koles, ki so jih izdale naslednje organizacije:
(a) Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) 2/;
(b) Evropska tehnična organizacija za pnevmatike in platišča (ETRTO) 3/:
„Priročnik o standardih“;
(c) Evropska tehnična organizacija za pnevmatike in platišča (ETRTO) 3/:
„Informacije za tehnično projektiranje – zastareli podatki“;
(d) Združenje za pnevmatike in platišča (TRA) 4/: „Letna publikacija“;
(e) Združenje japonskih proizvajalcev avtomobilskih pnevmatik (JATMA) 5/:
„Letna publikacija“;
(f) Združenje z
a pnevmatike in platišča Avstralije (TRAA) 6/: „Priročnik
za standarde“;
(g) The Associação Latino Americana de Pneus e Aros (ALAPA) 7/:
„Manual de Normal Technicas“;
(h) Skandinavska organizacija za pnevmatike in platišča (STRO) 8/: „Publikacija
s podatki“.
2.9 „Tehnična razpoka“ pomeni ločitev materiala z razširjenjem, večjim od 1 mm, med dinamičnim preskusom (napake, ki so nastale med postopkom proizvodnje, se ne upoštevajo).
2.10 „Kolesni obroč“ pomeni vrtečo se profilno obliko, ki jo sestavlja notranji obris kolesa (glej sliko 1 Priloge 10).
2.11 „Oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni oznako, ki kaže nazivno širino preseka, nazivno presečno razmerje in dogovorjeno število, ki označuje nazivni premer platišča (ti pojmi so dalje določeni v Pravilniku št. 30).
________________
Standarde za pnevmatike je mogoče dobiti na naslednjih naslovih:
1/ Kategoriji M in O, kot sta določeni v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o izdelavi vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2).
2/ ISO, 1, rue de Varembé, Case postale 56, CH-1211 Genève 20 – Switzerland;
3/ ETRTO, 32 Av. Brugmann - Bte 2, B-1060 Brussels, Belgium;
4/ TRA, 175 Montrose West Avenue, Suite 150, Copley, Ohio, 44321 USA;
5/ JATMA, NO.33 MORI BLDG. 8th Floor 3-8-21, Toranomon Minato-Ku, Tokio 105-0001, Japan;
6/ TRAA, Suite 1, Hawthorn House, 795 Glenferrie Road, Hawthorn, Victoria, 3122 Australia;
7/ ALAPA, Avenida Paulista 244-12° Andar, CEP, 01310 Sao Paulo, SP Brazil;
8/ STRO, Älggatan 48 A, Nb, S-216 15 Malmö, Sweden.
3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE
3.1 Vlogo za podelitev homologacije tipa kolesa vloži proizvajalec ali njegov ustrezno pooblaščen zastopnik in priložijo se:
3.1.1 risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne, da omogočajo prepoznavanje tipa. Prikazujejo tudi položaj homologacijske oznake in oznak kolesa;
3.1.2 tehnični opis, ki vključuje vsaj:
3.1.2.1 kategorijo nadomestnih koles – glej odstavke 2.4.2, 2.4.3 in 2.4.4,
3.1.2.2 oznako obrisa platišča – globino vtiskovanja platišča kolesa – podrobnosti vgradnje kolesa,
3.1.2.3 zatezni navor za vijake in matice,
3.1.2.4 način pritrditve uteži za uravnoteženje,
3.1.2.5 potrebno dodatno opremo (tj. dodatne pritrdilne elemente),
3.1.2.6 sklic na mednarodni standard,
3.1.2.7 primerno za namestitev pnevmatike brez zračnice,
3.1.2.8 primerne tipe ventilov,
3.1.2.9 največjo nosilnost,
3.1.2.10. največji tlak v pnevmatiki,
3.1.2.11 podrobnosti o materialu, vključno s kemijsko sestavo (glej Prilogo 4),
3.1.2.12 oznake velikosti pnevmatik, ki jih za originalno opremo določi proizvajalec vozila;
3.1.3 dokumentacijo v skladu z odstavkom 1 Priloge 10 k temu pravilniku:
– lastnosti vozila (odstavek 1.2 Priloge 10);
– dodatne lastnosti (odstavek 1.3 Priloge 10);
– podrobna navodila za vgradnjo (odstavek 1.4 Priloge 10) in
– dodatne zahteve (odstavek 2. Priloge 10);
3.1.4 vzorce koles, ki predstavljajo tip kolesa, potreben za izvedbo laboratorijskih preskusov ali poročila o preskusih, ki jih izda homologacijski organ.
3.2 V primeru vloge za homologacijo identičnega kolesa mora vlagatelj homologacijskemu organu zagotoviti, da je kolo resnično „identično nadomestno kolo“, kakor je opredeljeno v odstavku 2.4.2.
4. HOMOLOGACIJA
4.1 Če kolo, predloženo v homologacijo v skladu z odstavkom 3 zgoraj, izpolnjuje zahteve, se homologacija tega tipa kolesa podeli.
4.2 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 00 za pravilnik v njegovi izvirni obliki) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob podelitvi homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu kolesa.
4.3 Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali podaljšanju homologacije tipa kolesa v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
4.4 Vsako kolo, ki ustreza homologiranemu tipu v skladu s tem pravilnikom, nosi razen oznak iz odstavka 5. dobro čitljivo in neizbrisno mednarodno homologacijsko oznako, sestavljeno iz:
4.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (glej Prilogo 2) 9/;
4.4.2 številke tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“, pomišljaja in številke homologacije v skladu z odstavkom 4.2.
4.5 Homologacijska oznaka je stalna, vidna in jasno čitljiva, ko se pnevmatika namesti na kolo.
4.6 V Prilogi 2 k temu pravilniku je primer razvrstitve homologacijske oznake.
4.7 Za namene preskušanja se lahko uporabljajo objekti in naprave proizvajalca kolesa, če je pri preskusu navzoč homologacijski organ ali imenovani predstavnik.
________________
1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo države članice z uporabo svojih ECE simbolov), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto in 51 za Republiko Korejo. Naslednje številke se podelijo ostalim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabljajo na njih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov. Generalni sekretar Združenih narodov tako dodeljene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.).
5. OZNAKE KOLESA
5.1 Na kolesu sta na mestu, ki ga izbere proizvajalec in je vidno, ko se na kolo namesti pnevmatika, trajno in čitljivo označena:
5.1.1 ime ali blagovna znamka proizvajalca,
5.1.2 oznaka obrisa kolesa ali platišča.
5.1.2.1 Oblikovana mora biti v skladu s predpisi mednarodnih standardov za pnevmatike in platišča ter vključevati vsaj:
oznako velikosti platišča, ki obsega:
- oznako obrisa platišča, ki prikazuje nazivni premer platišča,
- simbol „x“, če gre za nedeljeno platišče,
- simbol „-“, če gre za deljeno platišče,
- črko „A“, če je položaj poglobljenega dela (dna) asimetričen (neobvezno),
- črko „S“, če je položaj poglobljenega dela (dna) simetričen (neobvezno).
5.1.3 globina vtiskovanja platišča kolesa,
5.1.4. datum proizvodnje (vsaj mesec in leto),
5.1.5 koda kolesa/platišča.
5.2 V Prilogi 3 k temu pravilniku je primer razporeditve oznake kolesa.
6. SPLOŠNE ZAHTEVE
6.1 Obris platišča je v skladu z mednarodnim standardom, ki ga določi proizvajalec kolesa.
6.2 Obris platišča zagotavlja pravilno namestitev pnevmatik in ventilov.
6.2.1 Kolesa, oblikovana za uporabo s pnevmatikami brez zračnic, zagotavljajo zadrževanje zraka.
6.3 Materiali, uporabljeni za izdelavo kolesa, se analizirajo v skladu s Prilogo 4.
6.4 V primeru identičnih nadomestnih koles iz odstavka 2.4.2 se ne izvaja fizikalno preskušanje, kot je določeno v odstavku 6.5, ali preverjanja opreme vozila, kot je določeno v odstavku 2. Priloge 10 k temu pravilniku.
6.5 Replike nadomestnih koles in vzorčna nadomestna kolesa morajo opraviti naslednje preskuse:
6.5.1 Jeklena kolesa
6.5.1.1 Ploščna kolesa
(a) upogibni preskus pri vrtenju iz Priloge 6;
(b) preskus vrtenja iz Priloge 7.
6.5.2 Aluminijasta lita kolesa
6.5.2.1 Nedeljena kolesa
(a) korozijski preskus iz Priloge 5. Če je postopek znotraj proizvodne linije vedno enak, je treba izvesti le en reprezentativni preskus;
(b) upogibni preskus pri vrtenju iz Priloge 6;
(c) preskus vrtenja iz Priloge 7;
(d) udarni preskus iz Priloge 8.
6.5.2.2 Kolesa z odstranljivimi platišči
(a) korozijski preskus iz Priloge 5;
(b) upogibni preskus pri vrtenju iz Priloge 6;
(c) preskus vrtenja iz Priloge 7;
(d) udarni preskus iz Priloge 8;
(e) preskus izmeničnega navora iz Priloge 9.
6.5.3 Magnezijeva lita kolesa
6.5.3.1 Nedeljena kolesa
(a) korozijski preskus iz Priloge 5;
(b) upogibni preskus pri vrtenju iz Priloge 6;
(c) preskus vrtenja iz Priloge 7;
(d) udarni preskus iz Priloge 8.
6.5.3.2 Kolesa s snemljivimi platišči
(a) korozijski preskus iz Priloge 5;
(b) upogibni preskus pri vrtenju iz Priloge 6;
(c) preskus vrtenja iz Priloge 7;
(d) udarni preskus iz Priloge 8;
(e) preskus izmeničnega navora iz Priloge 9.
6.6 Kadar proizvajalec kolesa predloži vlogo za homologacijo za serijo koles, ni treba izvajati preskusov za vsak tip koles v seriji. Najslabši primer lahko izbere homologacijski organ ali imenovana tehnična služba (glej odstavek 4. Priloge 6 k temu Pravilniku).
6.7 Da se zagotovi pravilna vgradnja na vozilo, vzorčna nadomestna kolesa ustrezajo naslednjih zahtevam:
6.7.1 Nazivni premer platišča, nazivna širina platišča in nazivna globina vtiskovanja platišča koles s homologacijo ECE morajo biti enaki kot pri nadomestnih kolesih proizvajalca.
6.7.2 Kolesa so primerna za pnevmatike z oznakami velikosti pnevmatike, ki jih je prvotno določil proizvajalec vozila za zadevni posebni model.
6.7.3 Preverjanja in dokumentacija v zvezi z opremo kolesa/vozila so opisana v Prilogi 10.
7. SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA KOLESA
7.1 Vsaka sprememba tipa kolesa se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo. Homologacijski organ lahko potem:
7.1.1 meni, da opravljene spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da tip kolesa v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve,
7.1.2 ali zahteve dodatne preskuse.
7.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije, z navedbo sprememb, je treba sporočiti po postopku, določenem v odstavku 4.3 zgoraj, pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.
7.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu za sporočanje, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.
8. SKLADNOST PROIZVODNJE
8.1 Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Sporazumu – E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2, Priloga 2.
8.2 Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se navadno opravijo enkrat na dve leti.
9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
9.1 Homologacija, podeljena glede na tip kolesa v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgornje zahteve niso izpolnjene ali če kolo, ki ima homologacijsko oznako, ni v skladu s homologiranim tipom.
9.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je pred tem podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
10. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati kolo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila ta organ obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
11. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, ODGOVORNIH ZA HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE IN UPRAVNIH ORGANOV
Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, in upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje.
Priloga 1
SPOROČILO
(Največji format: A4 (210 x 297 mm))
Izdal: Ime homologacijskega organa:
......... ......................... ......…
o 2/
PODELJENI HOMOLOGACIJI
RAZŠIRJENI HOMOLOGACIJI
ZAVRNJENI HOMOLOGACIJI
PREKLICANI HOMOLOGACIJI
POPOLNEM PRENEHANJU PROIZVODNJE
tipa kolesa v skladu s Pravilnikom št. XY
Št. homologacije …
Št. razširitve …
1. Proizvajalec koles: ........................................................................................................………….
2. Oznaka tipa kolesa:
2.1. Kategorija nadomestnih koles:.......................................................................................…
2.2. Materiali za izdelavo:.....................................................................................................….
2.3. Proizvodna metoda:
2.4. Oznaka obrisa platišča: ..................................................................................................…
2.5. Globina vtiskovanja platišča kolesa: .............................................................................….
2.6. Vgradnja kolesa: ....................................................................................................……….
2.7. Največja nosilnost:
3. Naslov proizvajalca:
4. Po potrebi ime in naslov zastopnika proizvajalca:.........................................................……………
5. Datum predložitve kolesa v homologacijske preskuse: ................................................……………
6. Tehnična služba, odgovorna za opravljanje homologacijskih preskusov: ....................…………….
7. Datum poročila o preskusu, ki ga je izdala tehnična služba: ........................................……………
8. Številka poročila o preskusu, ki ga je izdala tehnična služba: ......................................……………
9. Opombe: ........................................................................................................................…………..
10. Podeljena/zavrnjena/razširjena/preklicana homologacija 2/ ..........................................…………
11. Razlog/razlogi za razširitev homologacije (če je potrebno): .........................................…………..
12. Kraj: ...............................................................................................................................………….
13. Datum: ...........................................................................................................................………….
14. Podpis/Ime: ....................................................................................................................………….
15. Priložen je seznam dokumentov iz homologacijske dokumentacije, ki jih hrani pristojni organ, ki je podelil homologacijo, in katerih kopijo je mogoče dobiti na zahtevo.
________________
1/ Številna oznaka države, ki je podelila homologacijo.
2/ Neustrezno prečrtati.
Priloga 2
RAZVRSTITEV HOMOLOGACIJSKE OZNAKE
Kolo z zgornjo homologacijsko oznako je kolo, ki je bilo homologirano v Italiji (E3) pod številko homologacije 001148.
Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. XY v njegovi izvirni obliki.
Označbe homologacijske oznake, številke pravilnika in številke homologacije so lahko ločene druga od druge ob upoštevanju zaporedja.
Priloga 3
NAMESTITEV OZNAKE KOLESA
Primer oznak, ki se uporabljajo za kolo v skladu s tem pravilnikom:
ABCDE 5 ½ J x 14 FH 36 01 99 ab123
Ta primer oznake določa kolo:
ki ga je proizvedel ABCDE,
z oznako obrisa platišča (5½ J),
z nedeljeno sestavo (x),
z oznako nazivnega premera platišča (14),
z nesimetričnim položajem poglobljenega dela (dna) (brez oznake),
s plosko grbino na nosilcu noge le na eni strani (FH) – neobvezno označevanje,
z globino vtiskovanja platišča kolesa 36 mm,
proizvedeno januarja 1999 (0199),
s proizvajalčevo kodo sestavnega dela (ab123).
Oznaka platišča v naslednjem vrstnem redu vključuje oznako obrisa platišča, sestavo, oznako nazivnega premera platišča, mesto poglobljenega dela (dna) in obliko nosilca noge, kot prikazuje primer 5½ J x 14 FH. Dovoljeno je tudi obrniti vrstni red prvih treh elementov, kot prikazuje primer 14 x 5½ J FH.
Oznaka globine vtiskovanja platišča, datum proizvodnje in ime proizvajalca so lahko oddaljeni od oznake platišča.
Priloga 4
PRESKUSI MATERIALA
Izvaja se naslednja metalurška analiza, o kateri se poroča:
Material | Preskusi |
---|---|
Aluminijeve zlitine | a,c,e |
Magnezijeve zlitine | a, c, e |
Jeklo | a, b, d |
(a) Kemijska analiza surovine.
(b) Preverjanje naslednjih mehanskih lastnosti (R p0,2, Rm in A) v zvezi z materiali:
– odstotek raztezka po prelomu (A): trajni raztezek merilne dolžine po prelomu (Lu – Lo), izražen kot odstotek prvotne dolžine (Lo).
Če je:
začetna merilna dolžina (Lo): merilna dolžina pred delovanjem sile,
končna merilna dolžina (Lu): merilna dolžina po prelomu preskušanca.
– napetost tečenja, neproporcionalni raztezek (Rp): obremenitev, pri kateri je neproporcionalni raztezek enak določenemu odstotku merilne dolžine dilatometra (Le). Znaku sledi pripona, ki kaže predpisan odstotek merilne dolžine dilatometra, na primer: Rp0,2.
– Natezna trdnost (Rm): obremenitev, ki ustreza največji sili (Fm).
(c) Preverjanje mehanskih lastnosti (R p0,2, Rm in A) preskušancev iz predela pesta in predela prehoda s plošče na platišče ali v območju okvare, če slednje obstaja.
(d) Analiza metalurških napak in sestave surovin.
(e) Analiza metalurških napak in sestave preskušancev iz predela pesta in predela prehoda s plošče na platišče ali v območju okvare, če slednje obstaja.
Priloga 5
KOROZIJSKI PRESKUS
1. 384 ur trajajoči preskus s slano meglo v skladu s standardom ISO 9227
1.1 Priprava vzorca
Površinsko obdelan vzorec, vzet iz proizvodnje, se poškoduje z križnimi zarezami in udarom kamna (ISO 565), kar posnema škodljive razmere med običajno uporabo vozila (škoda se povzroči na območju roba platišča in znotraj kolesa).
1.2 Postopek preskusa
Površinsko obdelan vzorec mora opraviti preskus s slano meglo, pri katerem so vzorec in vsi sestavni deli, s katerimi ima običajno stik, v opremi za preskus s slano meglo v pokončnem položaju. Kolo se vsakih 48 ur obrne za 90°.
1.2 Vrednotenje
Ocenijo se posamezni deli, ki lahko vplivajo na korozijo (pokrovi, vijaki, cinkova ali kadmijeva vodila, pokrovi za izolacijo zlitine itd.).
Preskusna dokumentacija vključuje fotografije, ki kažejo glavna korozijska mesta, ki so bila mehansko očiščena, da bi odkrili napake materiala.
192 ur preskusa ne sme povzročiti večje korozije. Korozija po 384 urah delovanja kolesa ne sme vplivati na montažne sestavne dele in nosilec noge pnevmatike. To se potrdi z upogibnim preskusom pri vrtenju iz Priloge 6 ali preskusom vrtenja iz Priloge 7, odvisno od mesta korozije.
Priloga 6
UPOGIBNI PRESKUS PRI VRTENJU
1. Opis preskusa
Med upogibnim preskusom pri vrtenju se simulirajo bočne sile, ki delujejo na kolo pri vožnji skozi ovinek. Preskusijo se štiri vzorčna kolesa, dve pri 50-odstotni in dve pri 75- odstotni največji stranski sili. Platišče kolesa je trdno pritrjeno na napravo za preskušanje in na predel pesta se izvaja upogibni moment Mb (tj. prek obremenilne ročice s prirobnico, ki ima enak premer delilnega kroga kot vozilo, za katerega je namenjeno kolo). Kolesa iz lahke litine se pritrdijo z uporabo notranjega roba platišča z dvema polkrožnima prirobnicama.
Če se uporabljajo drugi pripomočki za pritrjevanje, je treba dokazati njihovo enakovrednost.
Vijaki ali pritrdilne matice se privijejo z navorom, ki ga določi proizvajalec vozila, in se ponovno privijejo po približno 10 000 obratih.
2. Formula za izračun upogibnega momenta
Avtomobili in terenska vozila: MbmaX = S * F V ( µ* rdyn + d)
MbmaX = največji referenčni upogibni moment [Nm]
FV = največja nosilnost kolesa [N]
rdyn = dinamični polmer največje priporočene pnevmatike za kolo [m]
d = globina vtiskovanja [m]
µ = koeficient trenja
S = varnostni faktor
3. Preskus se izvaja pri dveh odstotnih vrednostih (50 % in 75 %) največjega momenta in na podlagi naslednjih standardov
Koeficient trenja | 0,9 |
Varnostni dejavnik | 2,0 |
Nazivni obrati na minuto |
Število obratov na minuto je lahko največje možno, |
Aluminij/Magnezij | Jeklo | |||
Kategorija vozila | M1 in M1G | O1 in O2 | M1 in M1G | O1 in O2 |
Najmanjše število obratov pri 75- odstotnem MbmaX |
2,0 * 105 | 0,66 * 105 | 6,0 * 104 | 2,0 * 104 |
Najmanjše število obratov pri 50- odstotnem MbmaX |
1,8 * 106 | 0,69 * 106 | 6,0 * 105 | 2,3 * 105 |
Meje sprejemljivosti | Premik osi, manj kot 10 % večji kot premik, izmerjen po približno 10 000 obratih. | |||
Tehnične razpoke niso sprejemljive. | - | |||
Dovoljena izguba |
Največ 30 % |
3. Preskusni postopek za serijo tipov koles
Kolesa enakega tipa (odstavek 2.2), vendar z drugačnimi vrednostmi globine vtiskovanja platišča, lahko razvrstimo z uporabo največje vrednosti preskusnega upogibnega momenta v skladu z naslednjim preskusnim postopkom. Različice kolesa, ki imajo večjo srednjo odprtino, so vključene v preskus. V primeru neuspeha se preskus izvede na dodatnih vzorcih.
Potrebni preskusi:
Število koles za preskus | Upogibni preskus pri vrtenju | |||
Kratek preskus | Dolg preskus | |||
Najmanjši premer delilnega kroga Največji premer delilnega kroga Če obstaja samo en premer delilnega kroga |
1 |
1 1 2 |
||
Razlike med globinami vtiskovanja od 2 mm do 5 mm > 5 mm |
-- 1 1 |
-- -- 1 |
Če se pozneje največja dovoljena obremenitev kolesa poveča, je treba opraviti preskuse.
________________
1/ Preverite izgubo navora zategovanja s ponovnim privijanjem in ne z merjenjem navora zrahljanih pritrdilnih elementov.
Če se preskusni upogibni moment poveča za največ 10 %. |
1 | 1 |
Kratek preskus = upogibni preskus pri vrtenju s 75 % 1Mbmax
(izračunano za največjo obremenitev kolesa)
Dolg preskus = upogibni preskus pri vrtenju s 50 % 1Mbmax
Če se preskusni moment poveča za več kot 10 % v primerjavi s prvo homologacijo, se ponovi celotni program.
Primer naprave za upogibni preskus pri vrtenju.
Priloga 7
PRESKUS VRTENJA
1. Opis preskusa
Pri preskusu vrtenja se pritisk na kolo pri vožnji naravnost posnema s preskušanjem kolesa, naslonjenega na valj, ki ima najmanjši zunanji premer 1,7 m, v primeru zunanjega preskusa vrtenja, ali najmanjši notranji premer, enak dinamičnemu polmeru pnevmatike, deljenemu z 0,4, v primeru notranjega preskusa vrtenja. Preskusita se dve kolesi.
2. Formula za izračun preskusne obremenitve
Vse vrste vozil | FP = S * FV |
FP = preskusna obremenitev [N]
FV = največja nosilnost kolesa [N]
S = varnostni faktor
3. Preskusni postopek in zahteve
Preskusi se opravljajo na podlagi naslednjih specifikacij:
M1 in M1G | O1 in O2 | |||
Smer vrtenja | Naravnost | |||
Varnostni dejavnik – S |
2,5 |
2,0 | ||
Pnevmatike |
Iz običajne (serijske) proizvodnje in, če je mogoče, z največjo |
|||
Preskusna hitrost v km/h | Največja dovoljena hitrost pnevmatike, ki jo določa indeks hitrosti, običajno 60–100 km/h |
|||
Enakovredna razdalja vrtenja | 2 000 km 1 000 km 1/ |
2 000 km 1 000 km 1/ |
||
Tlak v pnevmatikah na začetku preskusa (med preskusom se ne preverja ali nadzoruje) |
Običajna uporaba: tlak pri preskusu vrtenja do 160 kPa 280 kPa več kot 160 kPa najmanj 400 kPa |
|||
Meje sprejemljivosti | Tehnične razpoke in/ali uhajanje zraka niso sprejemljivi. | |||
Dovoljena izguba navora zategovanja, ki se prvotno uporabi za vijake in matice za vgradnjo kolesa 2/ |
≤ 30 odstotkov |
________________
1/ Za jeklena ploščna kolesa osebnih avtomobilov.
2/ Preverite izgubo navora zategovanja s ponovnim privijanjem – in ne z merjenjem navora zrahljanih pritrdilnih elementov.
Primeri naprav za preskus vrtenja
Priloga 8
UDARNI PRESKUS
1. Opis preskusa
Preverja se odpornost kolesa glede na prelome na robovih in drugih kritičnih točkah, ko kolo zadane ob oviro. Da bi prikazali zadostno odpornost proti zlomom, je treba izvesti udarni preskus iz Dodatka 1 Priloge 8.
2. Formula za izračun preskusne obremenitve
D = 0,6 * FV / g + 180 [kg]
D = vrednost padajoče mase [kg]
FV = največja nosilnost kolesa [N]
g = pospešek prostega pada 9,81 m/s2
3. Preskusni postopek in zahteve
M1 in M1G | |
Postopek in zahteve | Kot v Dodatku 1 Priloge 8 |
Tlak v pnevmatikah | Tlak v pnevmatikah, ki ga priporoča proizvajalec pnevmatik na podlagi indeksa nosilnosti in največje hitrosti vozila, vendar najmanj 200 kPa. |
Pnevmatike | Pnevmatike iz običajne (serijske) proizvodnje z najmanjšo nazivno širino preseka in najmanjšim kotalnim obsegom serije pnevmatik, ki se priporočajo za določeno kolo. |
Merila sprejemljivosti | Preskus se šteje za zadovoljivega, če na površini kolesa ni nobenega vidnega preloma in se v eni minuti po končanem preskusu ne pokaže izguba tlaka v pnevmatiki. Sprejemljivi so prelomi in udrtine, ki jih povzroči neposreden stik s padajočo utežjo. V primeru koles s snemljivimi platišči ali drugimi odstranljivimi sestavnimi deli se preskus kolesa šteje za neuspešnega, če pride do napake pri navojnih pritrdilnih elementih, ki so v bližini napere ali prezračevalnih odprtin. |
Število vzorcev za preskušanje | Eden za vsak položaj udarnega preskusa. |
Preskusni položaji udarnega poskusa | Eden na območju, ki napere povezuje s platiščem, in eden na območju med dvema naperama, v bližini odprtine za ventil. Če je mogoče, smer udara ne sovpada z radialno linijo med pritrdilno izvrtino in središčem kolesa. |
4. Preskusni postopek za serijo tipov koles
Potrebni preskusi:
Kolesa za preskus | Udarni preskus |
Najmanjši premer delilnega kroga Največji premer delilnega kroga |
Eden za vsak položaj udarnega preskusa. Eden za vsak položaj udarnega preskusa. |
Priloga 8- Dodatek 1
OSEBNI AVTOMOBILI – KOLESA IZ LAHKE LITINE– UDARNI PRESKUS
1. PODROČJE UPORABE
Ta priloga določa postopek laboratorijskega preskusa za vrednotenje lastnosti osnega (bočnega) udara robnika pri trku kolesa, v celoti ali delno izdelanega iz lahkih litin. Namenjena je uporabi za osebne avtomobile, da bi pregledovali in/ali nadzorovali kakovost kolesa.
2. PRESKUSNA OPREMA
2.1 Nova kolesa, v celoti izdelana, ki predstavljajo kolesa za uporabo pri osebnih avtomobilih in so opremljena s pnevmatiko.
2.2 Obremenitvena naprava za udarni preskus z navpično delujočo udarno glavo z udarno ploskvijo, široko vsaj 125 mm, in vsaj 375 mm dolgimi in ostrimi robovi, ki so prirobljeni s konico ali z orodjem za posnemanje robov, kot kaže slika 1. Padajoča masa, D, z dovoljenim odstopanjem za ±2 odstotka, izražena v kilogramih, je naslednja:
D = 0,6 * FV / g + 180 [kg]
če je FV / g največja statična obremenitev kolesa, kot jo je določil proizvajalec kolesa in/ali vozila, izražena v kilogramih.
2.3 Masa 1 000 kg.
3. UMERJANJE
Z uporabo preskusne naprave za umerjanje zagotovite, da masa 1 000 kg (odstavek 2.3), usmerjena vertikalno na središče kolesa, kot je prikazano na sliki 2, povzroči odklon 7,5 mm ± 0,75 mm, ko merimo v središču žarka.
4. PRESKUSNI POSTOPEK
4.1 Preskusno kolo (odstavek 2.1.) in pnevmatiko namestite v preskusno napravo (odstavek 2.2.) tako, da je udarna obremenitev usmerjena na rob platišča kolesa. Kolo se namesti z osjo pod navpičnim kotom 13° ± 1° tako, da je njegova najvišja točka pod udarno glavo.
Preskusna pnevmatika je radialna pnevmatika brez zračnice z najmanjšo nazivno širino preseka, ki se uporablja za to kolo. Tlak v pnevmatiki je tak, kot ga je določil proizvajalec vozila, ali, če takšne specifikacije ni, 200 kPa.
Temperatura preskusnega okolja ostane med 10 °C in 30 °C v celotnem postopku preskusa.
4.2 Zagotovite, da je kolo na pesto pritrjeno s pritrdilnimi elementi, katerih dimenzije ustrezajo tistim, uporabljenim na vozilu. Ročno pritegnite pritrdilne elemente do vrednosti ali na način, ki ga priporoča proizvajalec vozila ali kolesa.
Ker je lahko sestava delov središča kolesa različna, preskusite zadostno število mest na obodu platišča kolesa, da se zagotovi ocenjevanje celovitosti središčnih delov. Vsakič uporabite nova kolesa.
V primeru preskusa na naperi se izbere napera, kateri je najbližja izvrtina za vijak.
4.3 Preverite, ali je udarna glava nad pnevmatiko in prekriva rob platišča za 25 mm ± 1 mm. Udarno glavo dvignite do višine 230 mm ± 2 mm nad najvišji del roba platišča in jo spustite.
5. MERILA NEUSPEHA
Kolo ni opravilo preskusa, če:
(a) se pojavi/pojavijo vidni prelom/prelomi na preseku središčnega dela sestave kolesa;
(b) se središčni del loči od platišča;
(c) pnevmatika v 1 minuti izgubi ves zračni tlak.
Kolo je opravilo preskus, če pride do deformacije sestave kolesa ali prelomov na območju preseka platišča, ki ga je zadela čelna plošča uteži.
________________
Opomba: Pnevmatike in kolesa, uporabljena v preskusu, se pozneje ne smejo uporabiti na vozilu
SLIKA 6
Slika 1 – Preskusna naprava za udarno obremenitev
Slika 2 – Element A
Dimenzije v milimetrih
Slika 3 – Usmeritev obremenitve na središče kolesa
Dimenzije v milimetrih
Priloga 9
PRESKUS IZMENIČNEGA NAVORA
1. Opis preskusa
Pri preskusu izmeničnega navora se posnema navor, ki deluje na kolo med zaviranjem in pospeševanjem. Vzorčna kolesa se preskusijo pri obeh odstotnih vrednostih (50 odstotkov in 75 odstotkov) največjega izračunanega navora. Prirobnice kolesa so nepremično pritrjene na preskusno napravo in izpostavljene pritisku izmeničnega navora ± MT , prek naležne ploskve, tj. zavornega diska ali drugih sestavnih delov.
2. Formula za izračun preskusnega navora
MT = S * FV * rdyn
Če je:
MT = preskusni navor [Nm]
S = varnostni faktor
FV = največja nosilnost kolesa [N]
rdyn = dinamični polmer [m]
Preskusi se opravljajo na podlagi naslednjih parametrov:
Varnostni dejavnik S | 1,0 |
Najmanjše število obratov pri ± 90-odstotnem MT | 2 * 105 |
Najmanjše število obratov pri ± 45-odstotnem MT | 2 * 106 |
Merila sprejemljivosti | Tehnične razpoke niso sprejemljive. |
Dovoljena izguba začetnega navora zategovanja, ki se uporabi za vijake in matice za pritrditev kolesa 1/ | 30 odstotkov |
________________
1/ Preverite izgubo navora zategovanja s ponovnim privijanjem in ne merjenjem navora zrahljanih pritrdilnih elementov.
Priloga 10
PREVERJANJE OPREME VOZILA IN DOKUMENTACIJA
1. Uporaba in podatki o vgradnji
Homologacijskemu organu se predloži izvod naslednjih podatkov, ki se skupaj s kolesom predložijo tudi uporabniku kolesa.
1.1. Lastnosti kolesa: Številka ECE-homologacije, tip in različica kolesa, mednarodna oznaka platišča (na primer 15 H2 x 5 ½ J) in globina vtiskovanja platišča.
1.2. Lastnosti vozila: Proizvajalec vozila, ime in opis modela vozila, moč vozila in območja identifikacijske številke vozila, ki vključuje vsaj svetovno označbo proizvajalca (WMI), področje deskriptorja vozila (VDS) in prvo števko področja označbe vozila (VIS), ki opisuje letnico modela (glej ISO 3779-1983).
1.3. Dodatne lastnosti: Vse posebne zahteve, posebne vgradnje ipd., ki so določene, ko se uporabljajo nadomestna kolesa proizvajalca, ali posebne zahteve za kolesa z ECE-homologacijo.
1.4. Podrobna navodila za vgradnjo: priporočila in varnostni ukrepi pri vgradnji kolesa;
uporaba kakršnih koli dodatnih ali nadomestnih pritrdilnih sestavnih delov kolesa, na primer, daljših sornikov ali vijakov pri litih kolesih;
navor zategovanja pri vgradnji kolesa; opozarjanje na pomen tega vidika in potrebo po uporabi umerjenega navornega ključa; navodila v zvezi s potrebo po ponovnem privijanju pritrdilnih elementov kolesa po 50 km vožnje; sklicevanja na uporabo in pritrditev okrasnih pokrovov, če je potrebno.
1.5. Primer možne sestave razpredelnice o uporabi in podatkih o vgradnji.
Lastnosti kolesa (obvezna polja v krepkem tisku)
Številka ECEhomologacije | Tip kolesa | Velikost | Globina vtiskovanja platišča | Premer delilnega kroga | Pritrdilne izvrtine 1/ |
XY R-I 0001148 | 6014 | 6J x 14H2 | 38 mm | 98 mm | 4 |
Različica kolesa | Nadzor položaja distančnika | Oznaka kolesa | Oznaka središčnega obroča | Premer srednje odprtine | Največja nosilnost kolesa v N |
A | Da | 98–38 | 120–98 | 58,1 mm | 5 500 |
Lastnosti vozil
Proizvajalci vozila | Ime modela vozila | Vozilo tip | Moč v kW | Identifikacija (VIN) | ||
FIAT | ALFA ROMEO 145/146 | ALFA ROMEO 930 | 66 – 95 | WMI | VDS | Leto/leta |
1C9 | Y817H3 | 4 |
Dodatne lastnosti
sklic. | Značilnost |
1/ | Okrogli pritrditveni vijaki |
2. Dodatne zahteve
2.1. Pregled kolesnega obroča
Oblika notranjega obrisa kolesa (kolesni obroč, glej sliko 1) mora zagotoviti zadosten prostor za sestavne dele zavornega, vzmetnega in krmilnega mehanizma.
Kadar je kolesni obroč zunaj obroča nadomestnega kolesa proizvajalca vozila, preverjanje ni potrebno.
Kadar je kolesni obroč znotraj obroča nadomestnega kolesa proizvajalca vozila, je treba preveriti razdaljo kolesa od sestavnih delov zavornega, vzmetnega in krmilnega mehanizma ter splošnih sestavnih delov podvozja, ob upoštevanju učinka protiuteži za kolesa.
Običajno je treba izpolniti naslednja merila:
najmanjša razdalja za sestavne dele zavornega mehanizma (v najslabšem primeru, na primer pri novih zavornih oblogah): 3 mm 1/, najmanjša razdalja za sestavne dele vzmetnega mehanizma (npr. zgornje in spodnje ročice obese): 4 mm,
najmanjša razdalja za sestavne dele krmilnega mehanizma (npr. jarmov drog in zgibi krmilnega mehanizma): 4 mm in najmanjša razdalja med protiutežmi in sestavnimi deli vozila: 2 mm.
Pregled je možno izvesti statistično ali dinamično. Če so različne razdalje na nadomestnem kolesu proizvajalca vozila manjše kot zgoraj določene, jih je možno sprejeti.
2.2. Pregled prezračevalnih odprtin
Homologirano kolo ne zmanjša zavorne učinkovitosti v primerjavi z nadomestnim kolesom proizvajalca. Prenos toplote z zavor na jeklena kolesa je večji kot pri kolesih iz lahke litine. Kadar je nadomestno kolo proizvajalca vozila oblikovano za določeno kroženje zraka od zavore skozi prezračevalne odprtine kolesa (na primer z učinkom „mlina na veter“) in kadar je območje prezračevalnih odprtin na vzorčnem nadomestnem kolesu manjše kot ustrezno nadomestno kolo proizvajalca vozila, je treba izvesti primerjalni preskus za ovrednotenje zavorne učinkovitosti.
Preskus izpolnjuje zahteve odstavka 1.5 Dodatka 4 Pravilnika št.13. Tip I – Postopek preskusa pojemanja zavornega učinka. Merilo je temperatura zavore. Temperatura pri uporabi homologiranega kolesa ne sme presegati najvišje temperature (plošče, valj), izmerjene pri uporabi nadomestnega kolesa proizvajalca vozila.
Upoštevati je treba vse okrasne pokrove, ki se običajno nameščajo.
________________
1/ Priporočljiva je uporaba prečnih prerezov sestavnih delov zavornega sistema in kolesnega obroča proizvajalca vozila. Vseeno je pri servisiranju potreben nadzor zaradi možne menjave zavornih delov in/ali kolesnega obroča, ki je del originalne opreme, med postopkom proizvodnje vozila
2.3. Vgradnja kolesa
Priporočljiva je uporaba pritrdilnih elementov nadomestnega kolesa proizvajalca vozila. Vsi posebni elementi za vgradnjo kolesa omogočajo vgradnjo vzorčnega kolesa brez dodatnih sprememb. Osnovno število pritrdilnih elementov kolesa, na primer 4 izvrtine, 5 izvrtin itd., se ne spremeni. Pritrdilni elementi kolesa ne smejo ovirati drugih sestavnih delov, na primer sestavnih delov zavornega mehanizma. V zvezi z sorniki, maticami in vijaki bo dolžina navoja enaka kot pri nadomestnem kolesu proizvajalca vozil in njegovih pritrdilnih elementih. Prečni prerez vijakov/matic je skladen s prečnim prerezom izvrtine na homologiranem kolesu. Material, uporabljen za pritrdilne elemente kolesa, mora biti vsaj enakovreden pritrdilnim elementom nadomestnega kolesa proizvajalca vozila.
Kadar je priložena oprema za kolo, morajo biti zagotovljena tudi vsa potrebna posebna orodja za pritrditev in odstranitev.
Kadar so priloženi drugačni pritrdilni elementi kolesa, so natančneje določeni v podatkih, ki jih zahteva odstavek 1.2, zagotovijo pa se tudi vsa potrebna posebna orodja za vgradnjo.
2.4. Zunanji robovi
Homologirano kolo, vgrajeno na vozilo skupaj z vso potrebno opremo za kolesa, ne sme povzročati nevarnosti. Upoštevajo se zahteve Pravilnika ECE-R26.
2.5. Razno
Poročilo o preskusu vsebuje podrobnosti in rezultate izvedenih preskusov. Potrdi, da preskušeno kolo ustreza zahtevam.
SLIKA 9
Slika 1: Notranji obris kolesa, ki vključuje primere notranjih in zunanjih položajev